Vrste hladilnih stolpov Baltimore Aircoil International (BAC)

Konfiguracije hladilnih stolpov

Križnotočni

V križnotočnih hladilnih stolpih voda teče po satju navzdol, zrak pa v vodoravni smeri prečno glede na pretok vode.

Protitočni

V protitočni konfiguraciji hladilnih stolpov, voda teče navzdol, zrak pa se giblje v nasprotni smeri navzgor.

Kombinirani križnotočni

Kombinirani križnotočni hladilni stolpi uporabljajo toplotni izmenjevalec in satovje za izmenjavo toplote. Dodatek satovja tradicionalni izvedbi zmanjša hlapenje na izmenjevalniku kar posledično zmanjša potencial za nastanek vodnega kamna na površini izmenjevalnika.

Baltimorejeve kombinirane križnotočne enote uporabljajo vzporedni tok zraka in razpršene vode preko izmenjevalnika ter prečni pretok zraka/vode skozi satovje. Pri vzporednem toku tečeta zrak in voda preko izmenjevalnika v isto smer. Procesna tekočina potuje od dna do vrha izmenjevalnika, s čimer se poveča učinkovitost tako, da prideta najhladnejša pršilna voda in zrak v stik s procesno tekočino pri najnižji temperaturi.

Sistemi za distribucijo vode

Hlapilne hladilne naprave lahko uporabljajo gravitacijske sisteme distribucije vode ali sisteme s tlačnim pršenjem, da vodo razporedijo po mokri površini satovja.

Gravitacijski distribucijski sistemi

Gravitacijski distribucijski sistemi, nameščeni na križnotočne hladilne stolpe BAC, so opremljeni z bazeni vroče vode, ki so nameščeni na vrhu stolpa nad satovjem. Serija odprtin v dnu vsakega vročega vodnega bazena razporedi vodo glede na globino le-te v bazenu. Gravitacijski distribucijski sistemi običajno zahtevajo črpalko z manjšo zmogljivostjo. Mogoče jih je pregledati med delovanjem naprave, saj so enostavni za dostop pri rutinskem vzdrževanju in servisu.

Tlačni pršilni distribucijski sistemi

Tlačni pršilni sistemi nameščeni na protitočne hladilne stolpe in hlapilne naprave, so opremljeni s serijo PVC cevi, na katere so nameščene razpršilne šobe. Pršilni sistemi so nameščeni znotraj stolpa nad satovje. Za delovanje tipično zahtevajo od 0,1 do 0,5 bar pritiska vstopne vode. Vzdrževalna in servisna dela so mogoča samo ob ustavitvi naprav.

Najvišja temperatura vstopne vode

Tipični HVAC temperaturni pogoji zahtevajo temperaturo vstopne vode približno 35 °C. Vsi odprti hladilni stolpi BAC so s standardnimi materiali satovij zmožni delovati vsaj do temperature 48,9 °C, pri višjih temperaturah pa so projektno na voljo posebni materiali satovij. Vsi zaprti hladilni stolpi in naprave z adiabatskim hlajenjem BAC zagotavljajo nemoteno delovanje do temperature vstopne vode kar 82,2 °C, HXV izvedbe prenašajo tudi višje temperature zahvaljujoč tehnologiji »dry coil«.

Vrste ventilatorjev

Pretok zraka je skozi večino tovarniško sestavljenih hladilnih naprav zagotovljen z enim ali več mehansko gnanimi ventilatorji. Ventilatorji so lahko aksialni, centrifugalni ali pa v izvedbi s sistemom EC motorjev ventilatorjev, pri čemer ima vsak izmed njih določene značilne prednosti.

Aksialni ventilatorji

Enote z aksialnimi ventilatorji zahtevajo približno polovico moči motorja ventilatorja v primerjavi z enako velikimi enotami s centrifugalnimi ventilatorji, kar omogoča pomembne prihranke energije. Pretok zraka skozi večino tovarniško sestavljenih enot je zagotovljen z enim ali več mehansko gnanimi ventilatorji.

Centrifugalni ventilatorji

Enote s centrifugalnimi ventilatorji so sposobne premagovati ustrezne količine zunanje statičnega tlaka (≤ 125 Pa), kar jih naredi primerne tako za notranjo kot zunanjo postavitev. Centrifugalni ventilatorji so tudi po naravi tišji od aksialnih ventilatorjev, čeprav je razlika minimalna in jo je pogosto mogoče premagati z uporabo različice aksialnih ventilatorjev z nizko ravnjo hrupa oz. z dodatno zvočno izolacijo.

Sistem EC ventilatorjev

Sistemi z EC ventilatorji so gnani neposredno in so zasnovani za najnižje stroške vzdrževanje, visoke izkoristke ter visoko zanesljivost delovanja, saj ni potrebe po vzdrževanju jermenov in zobniških prenosov. Imajo vgrajeno krmiljenje brez potrebe po frekvenčnih pretvornikih ter zagotavljajo visoko zmogljivost za visok statični tlak tudi pri notranjih kanalskih aplikacijah.

Način hlajenja glede na zračni tok

V grobem ločimo dve tehnologiji hlajenja s hladilnimi stolpi: hladilni stolpi z naravnim vlekom in hladilni stolpi z mehanskim vlekom, slednji pa se loči še na inducirani in prisilni vlek. Pri induciranem vleku zraka, je ventilator na strani izpiha, pri prisilnem vleku pa je ventilator na zajemu zraka.

Inducirani zračni vlek

Ventilatorji so pri napravah z induciranim vlekom nameščeni na vrhu naprave (izpih), s čimer je zmanjšana raven hrupa ter omogočena največja zaščita pred zmrzovanjem ob obratovanju pri temperaturah pod lediščem. Odpadni zrak potuje skozi ventilator, zato je ključna uporaba materialov odpornih na korozijo, s čimer je zagotovljena dolga življenjska doba in minimalne potrebe po vzdrževanju komponent.

Prisilni vlek

Pri prisilnem vleku so ventilatorji nameščeni na zajemu svežega zraka in potiskajo zrak skozi napravo in hladilne elemente. Tako nameščeni ventilatorji omogočajo enostavnejši dostop za vzdrževalna in servisna dela. Hkrati je zaradi zajema svežega zraka, ki potuje skozi ventilatorje, življenjska doba komponent bistveno daljša, saj je zrak, ki potuje skozi ventilator suh in komponente niso neposredno izpostavljene koroziji.